5. 3.-3. 5. 2019
razstava 8-kanalne zvočne instalacije

torek, 5. marec 2019, ob 19.00 – zvočni dogodek in večerna otvoritev
sobota, 9. marec 2019, ob 12.00 (opoldan) – družinska otvoritev in vodstvo po razstavi

Dispozicija zvoka / kristalni vrtovi je meditacija o naključnosti in točnosti, dveh nerešljivih vprašanjih, ki se nam zastavljajo ob opazovanju kristalnih oblik v času. Govori o napetosti med matematično konstanto in nepričakovano domiselnostjo, ki bosta morda pripeljali do singularnosti, morda pa bosta za vedno ostali navidezno naključni.

Rast kristalov se izraža kot tendenca posameznih atomov v kemičnih snoveh, da pri danih fizikalnih pogojih izbirajo določene točke v prostoru in oblikujejo mrežice v slojih, ki na koncu tvorijo obliko kristala. Kljub temu, končne oblike kristala ne moremo predvideti, kajti vsaka snov vsebuje lastno voljo in je prepuščena določenemu vplivu naključnih dogodkov. Stabilnost kristalov znanost raziskuje že več kot stoletje. Bila je odločilna v začetku informacijske revolucije, ko je prišlo do odkritja sposobnosti kristalov, da lahko pretvorijo radijske valove v zvočne, ali pa lastnosti, da oddajajo konstantno frekvenco, s katero v primeru kvarca natančno merimo čas.

V zvočni kompoziciji v instalaciji se precizna struktura prepleta z naključjem. Sledi spremenljivosti kristalov, ki tvorijo voronoi mozaik. Zvok se tu lomi, stiska, prasketa in gradi v obliki nepredvidljive rasti. Hkrati projicira resonančni spekter kristalov, ki tvori konstantno zvočno krajino onkraj časovnih spremenljivk.

S kvantnimi računalniki so kristali ponovno postali znanilci nove tehnološke revolucije, s katerimi želijo znanstveniki rešiti najbolj zapleteno uganko kubitov: razvozljati nestabilnost v času. Ena najbolj zagonetnih kvantnih lastnosti kubitov je možnost vplivanja na informacije s človeškim umom, kar je samo po sebi fascinantno, a zelo neuporabno v praksi. Kristali z notranjo oscilacijo pri fizikalnih pogojih absolutne temperaturne ničle povzročajo kvantno prepletanje elektronov brez notranje porabe energije ter se obnašajo skladno, ne samo pri izbiri določenih točk v prostoru, temveč tudi pri izbiri različnih točk v času ter predstavljajo tisto konstanto, ki bi morda lahko zagotovila stabilnost kvantnih informacij v prihodnosti.

»Umetnik se uglasi s tem, kar stvari so, kar pomeni, da na nek način prisluhne prihodnosti, kakor ravnajo tudi stvari – menim, da je čas vrsta tekočine, ki mezi iz igel v klobukih, podzemnih vlakov, kristalov soli. Zato umetniško delo vedno posluša samo sebe, saj se tisto, kar je, nikoli povsem ne prekriva z videzom, ki ga vzbuja.« – Timothy Morton

Robertina Šebjanič (SI) je intermedijska umetnica. V svojih delih umetnost prepleta z znanostjo in tehnologijo. Zadnja leta raziskuje predvsem žive sisteme, svoje umetniško-raziskovalne procese pa običajno izoblikuje v avdio-vizualne performanse, zvočna dela in kompleksne potopitvene instalacije.Vsebinsko svoje ideje in koncepte pogosto realizira v sodelovanju z drugimi avtorji, zato njena dela utelešajo interdisciplinarnost in neformalno integracijo. Robertina je soustanoviteljica in aktivna članica skupine Theremidi orchestra in članica mednarodne mreže Hackteria network. Leta 2016 je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejela častno omembo v kategoriji Interactive Art + ter bila nominirana za nagrado STARTS 2016 2016 je prejela nominacijo Beli Aphroid. Bila izbrana platforme SHAPE 2017. V leto 2018 je bila rezidentka Ars Electronica (Emap / Emare). Performirala in razstavljala je na številnih mednarodno odmevnih prizoriščih in dogodkih kakor so: Ars Electronica Linz,  Kosmica_Mexico City, Le Cube_Paris, Art Laboratory Berlin, Mladi Levi_Ljubljana, Piksel_Bergen, OSMO/ZA_Ljubljana, Device art 5.015 Klovičevi dvori_Zagreb & Eastern Bloc_Montreal, Eyebeam_New York, PORTIZMIR#3_ Izmir, Kiblix festival_Maribor…

Ida Hiršenfelder [beepblip] kot avtorica deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Pri projektih, ki so vezani na digitalne arhive sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM. Od leta 2011 je bila članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra. Z intermedijsko umetnico Sašo Spačal dela serijo sonoseizmičnih instalacij (Skorja, 2014, Sonoseizmična Zemlja, 2015-2017) in druge zvočne eksperimente. Skupaj sta tudi soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Z delom Časovni zamik: Kemobrionični vrt, v soavtorstvu z Robertino Šebjanič in Alešem Hiengom – Zergonom, so se predstavili na festivalu Ars Electronica (2016) v osrednji razstave Radical Atoms in na razstavi Device_art 5.016 v Montrealu. Z zvočnimi performansi je nastopila na festivalu Topografije zvoka v Galeriji Škuc ter v okviru programa radioCona.

Aleš Hieng – Zergon je DJ in glasbeni producent, od leta 2003 član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene, modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkcij in live actih. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je so-avtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement – Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec Escalator EP na založbi Synaptic Pathways. 

***

Kolofon:
Umetniki: Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon, Ida Hiršenfelder
Organizacija: Jasmina Založnik
Kuriranje: Irena Pivka, Brane Zorman
Prevod in lektura: Urban Belina
Fotografije: Miha Godec
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2019
Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost