Jata C: drobljenjeLEDU
2-kanalna zvočna instalacija / 2. 12. 2022 – 28. 2. 2023
gostovanje v Botaničnem vrtu Sežana
Razstavno verzijo sta pripravila Boštjan PEROVŠEK in Brane ZORMAN
Zvoki, ki režejo tišino. Še posebej takrat, ko se zaradi naravnih procesov nenadnih temperaturnih sprememb zgostijo v pokanje ledu. Hkrati so prav ti zvoki tudi tisti, ki razpirajo številna vprašanja o atmosferi, podnebnih spremembah, ekologiji in zvočni ekologiji in poslušalko_ca senzibilizirajo preko zvočnega medija. Ta spekter akustike zimske zvočne krajine pod drobnogled postavijo zvočne_i umetnice_ki kompozicije.
Jata C je umetniška skupina, katere člani si delijo naklonjenost do terenskih posnetkov, bioakustike in zvočne ekologije. Raziskovanja slušnih zaznav združujejo z ekološkimi in družbenimi temami, ki jih razpirajo preko znanstvenega diskurza in s pomočjo izvirnih predstav zvočnih okoljih. V skladbah posnetke iz neposrednega okolja preoblikujejo v spekulativne projekcije prihodnosti in z namenom čuječe zaznave sedanjosti. Pri delu uporabljajo široko paleto naprav za zajemanje akustičnih pojavov. Igrajo po partituri, ki pušča dovolj prostora za improvizacijo in živo zvočno interpretacijo. Skupina je doslej javnosti predstavila kompoziciji Drobljenje ledu (2019) in Bibaret JC210120 (2020). Člani_ce bioakustične skupine Jata C so primarno aktivne_i preko samostojnih umetniških praks, povezanost v skupini pa bogati in zrcali njihovo lastno umetniško delovanje in ponuja popolnoma nove kontekste za razbiranje skupnega delovanja.
Ida HIRŠENFELDER (beepblip) deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM, festivalom Topografije zvoka ter v okviru programa radioCona. Z intermedijsko zvočno umetnico Sašo Spačal sta soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Od leta 2011 do 2017 je bila članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra.
Petra KAPŠ (OR poiesis) je umetnica in raziskovalka zvoka, slušne percepcije in poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.
Boštjan PEROVŠEK, umetnik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Sodeluje s skupino SAETA, ustvarja pa tudi glasbo za film in gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.
Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA se kot skladateljica najbolj posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko. Njena glasba se razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi jeziki. Je prejemnica vrste nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.
Brane ZORMAN je intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektroakustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
KOLOFON:
Umetnice_ki: Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan PEROVŠEK,Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA, Brane ZORMAN)
Produkcija: Cona za galerijo Steklenik, 2022
Producentka: Irena PIVKA
Odnosi z javnostmi: Matej TOMAŽIN
Tehnika: Marko TRSTENJAK
PREJŠNJE IZVEDBE
razstava 8-kanalne zvočne kompozicije / 26. 1. – 3. 3. 2019
Steklenik v Rastlinjaku Tivoli
zvočni dogodek v živo / 17. januar 2019, ob 22:20
ARS – 3. program Radia Slovenije in ORF Kunstradio
Otvoritev zvočne razstave / 26. januar 2019, ob 12:00
Steklenik v Rastlinjaku Tivoli
Zvočni dogodek v živo / 29. januar 2019, ob 19:00
Steklenik v Rastlinjaku Tivoli
dokumentarni film in izobraževalna projekcija / 13. februar 2019, ob 19:00
Donna Haraway: Story telling for earthy survival
Kino Šiška, dvorana Komuna
Delovanje radioCone je v zadnjih letih začrtalo partnersko sodelovanje z Botaničnim vrtom. Tako je prav, da z novo desetletko radioCona (od leta 2008 intervenira na frekvenci 88.8 MHz) vstopa v program Steklenik. Da bi izostrili posluh in poiskali mesto v kontekstu narave in umetnosti, načrtno združujemo ti okolji. V toplih pogojih rastlinjaka Tivoli se potopimo v oddaljeno poslušanje samotne zimske krajine in kristalnih vodnih struktur. Tako prenašamo izkušnje transponirane realnosti hibridnih pogojev od blizu in daleč. DrobljenjeLEDU poteka v kontekstu radioCone, ki je nastala kot projektna občasna radijska postaja za sodobno umetnost. S projektom je Cona opozarjala, da je tudi radijska frekvenca javni prostor, in kot tak možen razstavni prostor. Že nekaj let se je vsakoletna FM razstava umeščala v zimski čas in poslušalcem zvočno in radijsko umetnost od bolj klasičnih prostorov uprizarjanja, prinašala tudi na dom. Tokrat ne pripravljamo FM razstavo, temveč bodo obiskovalci lahko skupinskemu zvočnemu delu DrobljenjeLEDU prisluhnili v Stekleniku.
Zvočni umetniki razpirajo svoje posnetke ledenih zimskih krajin in njihovih postopnih ali nenadnih sprememb. Na podlagi dogovorjene zvočne strukture, bodo med seboj sicer izjemno raznoliki zvočni umetniki – razlikujejo se tako v pristopu do ustvarjanja kot tudi v načinih zbiranja in izbiranja zvokov iz narave – izvedli skupinski dogodek v živo. Nastala bo edinstvena kompozicija bližne in oddaljene zimske krajine. Četudi ta prvenstveno evocira tišino in tako ustvarja pogoje za občutljivost senzorike, pa je tudi ta prepolna raznovrstnih zvočnih ambientov. Zvoki, ki režejo tišino. Še posebej takrat, ko se zaradi naravnih procesov (nenadnih temperaturnih sprememb) zgostijo – pokanje ledu. Hkrati so prav ti zvoki tudi tisti, ki razpirajo številna vprašanja o atmosferi, podnebnih spremembah, ekologiji in zvočni ekologiji in poslušalca senzibilizirajo preko zvočnega medija. Ta spekter akustike zimske zvočne krajine pod drobnogled postavijo zvočni umetniki kompozicije DrobljenjeLEDU.
Uvodnik na otvoritvi Martin Marušič:
Nekatere lastnosti vode lahko razložimo z njeno geometrijo. Tetraedrična arhitektura molekule vode dovoljuje zanimive medmolekularne interakcije. Najbolj poznana taka inerakcija je vodikova vez. Različne prostorske oblike h-vezi vplivajo na medmolekularno arhitekturo vode, in ureja tudi skoraj vse biološke procese. H-vez pogojuje kaj se bo dogajalo z vodo pri različnih pogojih. Temperatura in tlak oblikujeta okolje v katerem bo voda vrela, izparela ali kristalizirala. Žled je dober primer kadar vremenske razmere oblikujejo specifično okolje kjer voda v izredno hitrem času kristalizira. Na našem planetu obstaja samo ena od možnih oblik ledu a poznamo jih vsaj 17. Nekatere obstajajo v vesolju, ene so zgolj teoretične ampak pri vseh je prisotna h-vez.
Sodelujoče_i umetnice_ki: Amper-o-mat, beepblip, Boštjan PEROVŠEK, Bojana ŠALJIČ PODEŠVA, OR poiesis in Brane ZORMAN.
Petra KAPŠ, ki nastopa pod umetniškim imenom OR poiesis, je magistra filozofije, umetnica, piska, kuratorka, deluje kot samostojna avtorica. Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom, kritiško in esejistično refleksijo umetnosti, snovanjem ter organizacijo razstav in festivalov.
Bojana ŠALJIČ PODEŠVA, skladateljica in glasbenica, ki se osredotoča na elektroakustično glasbo in komponira večkanalne skladbe ter skladbe, ki vključujejo obdelavo zvoka živih instrumentov v realnem času. Poleg samostojnih glasbenih del, pisanih za koncertne situacije, ustvarja še glasbo za dramsko in lutkovno gledališče, za plesne predstave, film ter druge avdio-vizualne projekte.
Ida HIRŠENFELDER [beepblip] kuratorka in avtorica deluje tudi v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Je članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra in soustanoviteljica Iniciative ČIPke.
Borut PETERNEL, ki nastopa pod imenom Amper-O-Mat, je skladatelj, glasbenik, umetnik in producent, ki pri svojem ustvarjanju uporablja predvsem predhodnika sintetizatorja – oscilator.
Boštjan PEROVŠEK, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne prostore za muzeje in galerije.
Brane ZORMAN je skladatelj, intermedijski, zvočni in radijski umetnik, zvočni manipulator ter producent, komponira za glasbene, gledališke, plesne, intermedijske dogodke in predstave. Raziskuje možnosti obdelave, prezence, percepcije, umestitve in reinterpretacije zvoka in z uporabo starih in novih tehnologij preči polja glasbenega, večmedijskega in vizualnega prostora.
