Peripatetično predavanje, 75 min
Četrtek, 28. september, ob 16.30
Mestna hiša

Obvezna prijava

Foto: Matjaž Rušt, arhiv CONA.

Pohajkovanje po Ljubljani in vpraševanje o smislu, pomenu in namenu hoje kot umetniške prakse. Ko je leta 1833 Honoré de Balzac objavil nenavadno študijo Teorija hoje, se je začudeno vprašal, kako je mogoče, da se pred njim še nihče ni resno poglobil v fenomen človeške hoje. »Mar ni nekaj izrednega,« pravi, »da se ves čas, odkar človek hodi, še nihče ni spomnil vprašati, kako hodi, ali sploh hodi, ali bi lahko hodil bolje, kaj počne med hojo, ali nemara obstaja kak boljši način, kako preurediti, spremeniti ali analizirati svojo hojo«. Ta vprašanja si bomo zastavili tudi mi, ko bomo skupaj hodili od ljubljanske Mestne hiše do Cukrarne.

Od starogrških filozofov peripatetikov si bomo izposodili le idejo razvijanja misli v gibanju, vsebinsko pa se bomo posvetili človeški hoji, ki jo antropologija razume kot posebno telesno tehniko, in zlasti izbranim primerom hodečih performansov – performativnim dogodkom, za katere je značilno, da so jih njihovi akterji koncipirali kot sprehajanje njih samih (performerjev) ali gledalcev, ki so tako postali soizvajalci in soudeleženci v dogodku.

Če nam bodo vremenske razmere naklonjene in če ne bo prevelikih tehničnih ovir, si bomo med hojo ogledali tudi kakšno statično ali gibljivo vizualno podobo izbranih hodečih performansov, da si bomo lažje predstavljali, kako in kje so bili izvedeni. Na poti, ki bo trajala približno eno uro, so možna tudi presenečenja, predavatelj – tokrat v vlogi peripatetičnega vodiča po ljubljanskih trgih in ulicah – pa se bo potrudil, da bodo prijetna.

Dr. Aldo Milohnić je redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino gledališča, ter avtor knjig Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009), Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016), Gledališče upora (2021) in 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja (2022).