Radijska igra, vodeni zvočni sprehod
Sobota, 17. 9. 2022, ob 19:00
Zbirno mesto: Železniška postaja Ljubljana vhod sever, vožnja z avtobusom do lokacije
Obvezna prijava: info@cona.si
Trajanje: 2 h

Foto: Alisa OLEVA, arhiv CONA.

Zvočno delo je zasnovano kot hodiperformativni zvočni sprehod, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu. S sprehodom v naravo dosežemo tudi odvrnitev poslušalca od distrakcij in lažji fokus na to zahtevno poslušalsko delo, ki pa ob nedeljeni pozornosti nudi zvočno izkušnjo, ki ni zgolj kognitivna, ampak na telo deluje povsem fizično in se po organski poti dotakne tudi nezavednih aspektov našega odnosa do Drugega.

Izhodišče dokumentarne igre Glas šakala je študija primera migracijskih poti šakala, ki se v zadnjih desetletjih z Balkana širi proti srednji in vzhodni Evropi, naraščanje njegove številčnosti in prostorske razširjenosti pa sproža konflikte, povezane s človekovimi interesi. V seštevku različnih diskurzov, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice premišljajo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v mnogih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na kateregakoli družbeno pogojenega Drugega. Posebno pozornost namenjajo raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok, tudi zvočnost besede. V iskanju nove perspektive, ki izumlja zvok, zmožen brez pokroviteljstva zastopati tega, ki glasu nima, se delo razpira v neko drugo organizacijo časovnosti, ki zahteva drugačen način prisotnosti, pozornosti, prisluha.

Uprizoritveni cilj je raziskati tudi,  kako v hierarhično organiziran človeški diskurz (normativ), ki »upravlja« z Drugim, v danem primeru z nečloveško vrsto Canis aureus L., vnesti zvok pripovedi Drugega (ki ni utemeljen v besedi). Ta preobrat pozicije v odnosu med človeškim in nečloveškim Drugim smo želele prevesti tudi v režijsko- dramaturške-glasbene postopke (v uprizoritvene strategije). Zvoku Drugega, brez da se mu vsiljujejo antropomorfizmi, smo želele dati moč glasu in ga v zvočni krajini postaviti kot besedi enakovrednega, s pravico do prostora. Delo se tako odmika od ‘primata’ besede in na besedo vezanega pomena in kot dramaturška celota prehajalo v razpad logosa, inteligibilnega, k čutnemu nagovoru gledalcev/poslušalcev.

Saška RAKEF je dramatičarka in režiserka. Pomemben del njenega opusa so projekti, ki nastajajo na presečišču radijske in gledališke umetnosti, pa tudi tisti, ki temeljijo na raziskovanju in prevajanju radiofonskih principov in/ali principov glasbene kompozicije v režijsko-dramaturške postopke in postopke pisanja za gledališče in radio. Njeno delo je bilo predstavljeno na domačih in tujih festivalih,  zanj je prejela več nominacij in nagrad.

Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entitete, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

Tina KOZIN je študirala na Filozofski fakulteti, smer Primerjalna književnost in literarna teorija. Za svoje prvo diplomsko delo, Fikcijskost kot posebna oblika modalnosti, je leta 2002 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V središču njenih ustvarjalnih in znanstvenih zanimanj je bil že od nekdaj jezik s svojo zvočno in pomensko dimenzijo ter njuno interakcijo, v zadnjem času se mu vse intenzivneje pridružuje zanimanje za zvok kot tak, kot pojav, ki – bodisi pozitivno bodisi negativno – zaznamuje vse, kar je živo. Izdala je štiri odmevne knjige poezije, sodelovala je na številnih domačih in tujih festivalih, njena poezija je prevedena v devet tujih jezikov. Piše tudi predloge za igrane literarne oddaje in zvočno-poetične performanse.

Sebastijan LAMUT je ekolog, ljubitelj narave. Ob študiju Ekologije in biodiverzitete na Biotehniški fakulteti je spoznal, da ga bioakustika zanima, saj meni, da je v živalskem jeziku še veliko skritega. Pri raziskovanju preučevane vrste Canis aureus je sodeloval pri več mednarodnih projektih, simpozijih, radijskih oddajah in objavah v drugih medijih.

Prenesi transkript radio igre

Kolofon:
Režija: Saška RAKEF
Scenarij: Saška RAKEF, Tina KOZIN
Glasba: Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA
Zvočno oblikovanje: Matjaž MIKLIČ
Dramaturgija: Pia BREZAVŠČEK
Terenska snemanja, ambienti in efekti: Matjaž MIKLIČ, Martin FLORJANČIČ
Strokovna sodelavka: Petra VEBER
Prevod: Sonja BENČINA, Špela BIBIČ, Pia BREZAVŠČEK
Interpretacija: Barbara KRANJC AVDIĆ, Vesna JEVNIKAR, Blaž ŠEF, Nataša ŽIVKOVIČ, Aleksander GOLJA, Ivan LOTRIČ
Produkcija: Ingrid KOVAČ BRUS (odgovorna urednica), Alen JELEN (urednik)
Radio Slovenija, Program Ars & društvo za umetnost AVGUS, Ljubljana, 2020
Zahvala: Sebastijan LAMUT, M.Sc., Miha KROFL, Sc.D., Tomaž GRUŠOVNIK, Ph.D.