Sobota, 3.7.2021 ob 21.15, Šempas, Nova Gorica
Prireditveni prostor pri Kulturnem Domu
v okviru R.o.R festivala

Torek, 21.01.2020:
19.00 – Manja Ristić: Uvod v zvok in poslušanje kot psihoenergetska dejavnika – predavanje
20.00 – Jata C: Bibaret JC210120 – zvočni dogodek v živo

Jata C želi v delu Bibaret JC210120 preseči zamejeno družbeno in ekonomsko dojemanje insektov. Izpostaviti in ozavestiti pomen insektov znotraj posameznih ekosistemov, obenem pa pokukati tudi izven znanstvenih okvirjev.

Umetniki_ce želijo v svojem delu na humoren način preplesti znanstvena dognanja in okoljevarstvena dejstva z družbenimi dogmami. V svojem performansu bodo prisluškovali bitjem, ki premorejo popolno preobrazbo telesa in sobivajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Preko slušne zaznave bodo poskušali vpeljati svoj lastni, umetniški uvid v obliki spekulativne misli in ustvarjalnosti na temo bližnjega sobivanja z žuželkami in členonožci.

K sodelovanju je skupina pritegnila znanstvenika dr. Tomija Trilarja, priznanega strokovnjaka za nevretenčarje in bioakustiko, vodjo kustodiata za nevretenčarje, ki upravlja nacionalno zbirko živalskih zvokov iz Slovenskega Prirodoslovnega muzeja. Biolog je umetnikom posredoval zvoke izbranih insektov iz obširne zbirke in z njimi sodeloval v času vsebinske zasnove dela. Bibaret JC210120 je tako zasnovan na bioakustičnih zvokih, ki so jih prispevali sami umetniki in Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar.

Pred zvočnim dogodkom v živo bo potekalo predavanje Manje Ristić, kuratorice januarske FM razstave radioCona, z naslovom Uvod v zvok in poslušanje kot psihoenergetska dejavnika. Avtorica je ob tem zapisala: “Eno od mojih dolgoročnih zanimanj je formativna in transformativna zmogljivost spominskih sledi, izgrajena skozi izkušnjo poslušanja. V tem prispevku želim opredeliti osnovne fizične in fiziološke pogoje, ki povežejo energijo in zvok v kontekstu izgradnje edinstvene čustvene osnove, ki nadalje sodeluje pri razvoju psihološke infrastrukture. S prepoznanjem manj dominantnih osebnih in medosebnih psihoenergetskih procesov želim izpostaviti pomen zvoka in poslušanja pri integraciji večvrstnih izkušenj.”

Manja Ristić je vsestranska umetnica, raziskovalka in kuratorica. Njene z zvokom povezane raziskave se poleg sodobnega performansa v polju instrumentalne elektroakustične glasbe osredotočajo predvsem na interdisciplinarni pristop k zvočni umetnosti, terenski posnetkom in eksperimentalnim radijskim umetnostim.

Na radioCona, kjer med 18.1. in 23.1.2020 poteka FM razstava zvočnih in radijskih del z naslovom Krajine Pripovedi JV, bo potekal tudi prenos torkovega dogajanja v živo.

Jata C združuje interesno povezane umetnice in umetnike, ki želijo raziskovati znotraj biakustike in zvočne ekologije. Preko zvočne zaznave združujejo okoljevarstvene in družbene teme. Ob tem se poslužujejo tako zapisa realnega stanja sveta kot spekulativne projekcije. Jata C so: beeplip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman.

beepblip je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimentalna in mikrotonalna glasba. Leta 2019 je pri založbi Kamizdat izšel njen album.

OR poiesis je umetnica in raziskovalka na področju zvoka in slušne percepcije ter poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.

Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

Brane Zorman je skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektronsko akustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reintrepetira zvočne krajine, in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.

Kolofon:
Umetnice_ki: beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman
Kuriranje: Irena Pivka, Brane Zorman
Organizacija: Irena Pivka, Jasmina Založnik
Prevod in lektura: Urban Belina
Odnosi z javnostmi:Katarina Radaljac
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2019
Partner: Prirodoslovni muzej Slovenija – Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar.
V skladbi je z dovoljenjem uporabljeno nekaj vzorcev iz zvočne knjižnice George Vlad, Mindful Audio
Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost