6. 6.–18. 9. 2020
razstava 8-kanalne zvočne instalacije

sobota, 6. 6. 2020 ob 12.00 (opoldne) – otvoritev
torek, 9. 6. 2020 ob 20.00 – zvočni dogodek v živo

obarvan posnetek korenine bora, obdane s prstno glivo, pod elektronskim mikroskopom

Rizosfera je »del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin. Korenine in mikroorganizmi, ki jih obdajajo, živijo v simbiozi.« Kako misliti ta kompleksen podzemni modularni sistem, ki je bistven za vstop v idejo o inteligenci rastlin, s pomočjo zvoka? Proces nastajanja 8-kanalne kompozicije in žive izvedbe se ukvarja z vprašanji o vzniku distribuiranega mišljenja v rastlinskem svetu, s katerim nas seznanjajo nekatere raziskave že nekaj časa. Namesto uporabe mapiranja in terenskih posnetkov, je pričujoče delo nastalo z metodami subjektivne interpretacije in izpisovanja emocionalnih odzivov na informacije in predvidevanja o dogajanju v neposredni okolici korenin v obliki digitalne sinteze zvoka.

Koreninski vršički imajo sposobnost kompleksne in raznolike zaznave in povezanih odzivov – sistem podpirajo drugi podzemni in nadzemni deli matične rastline, ki med seboj komunicirajo na več načinov (z električnimi ali kemičnimi signali). Ta povezanost omogoča prilagodljivost rastline tudi v fizičnem smislu. Kljub modularni strukturi brez centralnih kognitivnih organov ima rastlina sposobnost razlikovanja med svojimi koreninami in koreninskim razrastom drugega osebka iste vrste. Ali gre pri tem za obliko samozavedanja in zavesti, kar predstavlja osnovo za razvoj identitete?

Skupnosti mikroorganizmov, ki živijo v neposredni okolici korenin, simbiotski odnosi in raznolika elektrokemična komunikacija nakazujejo na kompleksnost interakcij rastlin in njihovih odločitev. Različne možnosti razumevanja znanstvenih dognanj in predvidevanj oplajajo proces zapisovanja zvočne dinamike in spreminjanja soničninh prostorov v času, v kompoziciji, in končno – v odzvenu v prostoru steklenjaka, med rastlinami.

V kompoziciji dominira večinoma abstrakten sintetičen zvočni tok, ki ustvarja imerzivne in mestoma sugestivne sonične pokrajine, pulziranja, ritme in premore v čakajoči tišini, ki jo vedno znova prelijejo subsonični valovi ali visoko-leteči ostružki digitalnih napak.

Celoten projekt bo objavljen na spletu pod licenco Creative Commons BY-NC-SA (Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna – CC BY-NC-SA 4.0) https://www.lukaprincic.si

Luka Prinčič (1977) je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju računalniške in elektronske glasbe, umetnosti zvoka, intermedijskih instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi manifestaciji v umetniških dogodkih in delih. Diplomiral je na programu Audio Recording Arts (BA) na SAE Technology Institute v Londonu. Specializiran je za računalniško-podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, razdelane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video, ter umetniške raziskave na področju digitalnih medijev. Nastopal je na festivalih kot so Ars Electronica (Linz), EMAF (Osnabrueck), Netmage (Bologna) in Trouble (Brussels), bil je zaposlen na Ljudmili in Kiberpipi, razstavljal v galeriji Kapelica, Moderni galeriji in MSUM ter s svojimi deli prepotoval Evropo in onkraj (New York, Nova Zelandija).

Kolofon:
Umetnik: Luka Prinčič
Kuriranje: Irena Pivka, Brane Zorman
Organizacija: Irena Pivka, Jasmina Založnik
Prevod in lektura: Urban Belina
Odnosi z javnostmi:Katarina Radaljac
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020
Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Fotografija: “colorized scanning electron microscopy image of a pine tree root surrounded by a soil fungus” – PNNL [Pacific Northwest National Laboratory]; objavljeno pod licenco CC BY-NC-SA, https://www.flickr.com/photos/pnnl/8146290867/)