18. 1.–5. 6. 2020
Razstava 8-kanalne zvočne instalacije

Sobota, 18. 1. 2020 ob 12.00 – otvoritev
Torek, 21. 1. 2020 ob 20.00 – zvočni dogodek v živo
18.–23. 1. 2020 FM razstava, radioCona, 88.8MHz
Petek, 11.12.2020 ob 18.00 pixxelpoint 2020 – spletni koncert

»Jamamaji (Antheraea yamamai) frfotajo, plahutajo, in to v glavnem neslišno, ker letijo z nizko frekvenco – se pa sliši, ko s krili zadevajo ob listje in vejice … Bube se dobro slišno vrtijo v zapredkih, kar se sliši kot prasketanje; to počno tudi bube sorodnih vrst nočnih pavlinčkov – in zato so nekoč, ko sem prejel paketek z bubami od nekega drugega biologa, ko me poštar ni našel doma in je pošiljko oddal pri lastnici trgovine v soseski, v moji berlinski četrti evakuirali pol ulice stanovalcev in sta prišla strokovnjaka za razstrelivo, kajti tista gospa, ki je v božjem imenu sprejela paketek, je slišala ritmične zvoke in pomislila na peklenski stroj. Jaz tisti dan nisem mogel naravnost domov, ker je bila cesta zaprta za pešce in promet, šef policije pa mi je nekaj dni pozneje, ko sem se vrnil, po telefonu pojasnil, kaj se je dogajalo …«(Dr. Boštjan Dvořák)

Delo Bibaret JC210120 tematizira svet malih živali – nevretenčarjev (insektov, pajkov, žuželk …) in preko te teme osvetljuje družbeni, znanstveni in umetniški odnos do te tako pomembne in ranljive skupine živali.

Žuželke so danes še vedno praviloma prikazane v binarnih parih: koristne-škodljive, ljubke-ogabne, delavne-lene. Ti pari razkrivajo naš odnos do sveta nevretenčarjev; po drugi strani pa znanstvene raziskave izven družbenih okvirjev binarnega pojmovanja insektov opozarjajo, da le-ti množično izginevajo. Po nekaterih podatkih bi se naj številčno zmanjšali že za 75 odstotkov. Sicer je ogroženih več kot polovica rastlinskih in živalskih vrst, a žuželkam gre najslabše, kar je še posebej alarmantno. Njihovo upadanje lahko sproži učinek domin in privede do kolapsa celotnega ekosistema.

Jata C želi v delu Bibaret JC210120 preseči zamejeno družbeno in ekonomsko dojemanje insektov. Izpostaviti in ozavestiti pomen insektov znotraj posameznih ekosistemov, obenem pa pokukati tudi izven znanstvenih okvirjev.

Umetniki_ce želijo v svojem delu na humoren način preplesti znanstvena dognanja in okoljevarstvena dejstva z družbenimi dogmami. V svojem performansu bodo prisluškovali bitjem, ki premorejo popolno preobrazbo telesa in sobivajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Preko slušne zaznave bodo poskušali vpeljati svoj lastni, umetniški uvid v obliki spekulativne misli in ustvarjalnosti na temo bližnjega sobivanja z žuželkami in členonožci.

K sodelovanju je skupina pritegnila znanstvenika dr. Tomija Trilarja, priznanega strokovnjaka za nevretenčarje in bioakustiko, vodjo kustodiata za nevretenčarje, ki upravlja nacionalno zbirko živalskih zvokov iz Slovenskega Prirodoslovnega muzeja. Biolog je umetnikom posredoval zvoke izbranih insektov iz obširne zbirke in z njimi sodeloval v času vsebinske zasnove dela. Bibaret JC210120 je tako zasnovan na bioakustičnih zvokih, ki so jih prispevali sami umetniki in Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar.

Torkovo dogajanje, ki spremlja otvoritev razstave, bo mogoče slišati tudi v prenosu v živo na radioCona, kjer med 18.1. in 23.1.2020 poteka FM razstava zvočnih in radijskih del z naslovom Krajine pripovedi JV.

O umetnicah_kih:

Jata C združuje interesno povezane umetnike, ki želijo raziskovati biakustiko in zvočne ekologije. Preko zvočne zaznave združujejo okoljevarstvene in družbene teme. Ob tem uporabljajo tako zapise realnega stanja sveta kot spekulativne projekcije. Jata C so: beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman.

beepblip je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimentalna in mikrotonalna glasba. Leta 2019 je pri založbi Kamizdat izšel njen album Noise for Strings, Vol. 1.

OR poiesis je umetnica in raziskovalka na področju zvoka in slušne percepcije ter poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.

Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

Brane Zorman je skladatelj, zvočni in intermedijski umetnik, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektronsko akustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reintrepetira zvočne krajine, in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.

Kolofon:
Umetnice_ki: beepblip (Ida Hiršenfelder), OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljič Podešva in Brane Zorman
Kuriranje: Irena Pivka, Brane Zorman
Organizacija: Irena Pivka, Jasmina Založnik
Ilustracija: Vesna Bukovec
Prevod in lektura: Urban Belina
Odnosi z javnostmi:Katarina Radaljac
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2019
Partner: Prirodoslovni muzej Slovenija – Slovenski arhiv živalskih zvokov, zanj dr. Tomi Trilar
V skladbi je z dovoljenjem uporabljeno nekaj vzorcev iz zvočne knjižnice George Vlad, Mindful Audio
Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost