gostovanje razstave v okviru konS modul ≡ Velenje
10.- 26. februarja 2022
Pekarna, Stari trg 17, Velenje

19. september – 6. november 2020
razstava 8-kanalne zvočne instalacije

sobota, 19. 9. 2020 ob 12.00 (opoldne) – družinska otvoritev in vodstvo za otroke
torek, 22. 9. 2020
18.00 ali 18.45: Dr. Roland Mühlethaler: Raziskovalno-umetniški zvočni sprehod iskanja pajkovih mrež
20.00: večerna otvoritev in zvočni dogodek v živo

Umetniško delo Zvočna prepletanja deluje na področju spajanja znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali (biotremologija) je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji. V razstavnem prostoru bosta na posebej oblikovani konstrukciji, prisotni dve pajkovki vste Navadni križevec (Araneus diadematus). Njune mreže tvorijo osrednji del instalacije postavljene v galeriji Steklenik. Pajkove mreže namreč niso zgolj pasti za plen, ampak delujejo tudi kot neke vrste podaljšek pajkovih senzornih sistemov. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in sprejemajo prek mreže, človeško uho ne zazna, a razstava odstira prav ta nevidni zvočni svet. Kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. Večina ​​posnetkov je bilo narejenih v studiih Zavoda Cona in Boštjana Perovška – s pajkovkami, ki bosta prisotni tudi v razstavnem prostoru. Za snemanje je bil uporabljen niz piezo senzorjev izdelanih po meri. Nekaj izbranih posnetkov je bilo narejenih s senzorji povezanimi s pajkovo mrežo v studiu Tomás Saraceno, nekateri posnetki pa so del zasebnega zvočnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.

Avtorja besedila, Boštjan Perovšek in Dr. Roland Mühlethaler, sta o umetniškem delu zapisala:

Mühlethaler: “Urbani prostor in njegove strukture se v splošnem opisuje kot antropogene habitate z nizko biotsko raznovrstnostjo. Čeprav so ljudje in živali (zlasti členonožci, kot so žuželke in pajki) od nekdaj vajeni življenja drug z drugim, pa o vrstah, s katerimi si delimo bivališča, še zmeraj vemo zelo malo. Nedavne znanstvene študije so pokazale, da urbanizacija nima vedno uničevalnega vpliva na naravo. Nekatere vrste imajo od sobivanja s človekom celo koristi. Na vrstno pestrost žuželk in pajkov, ki živijo v naših bivališčih, lahko pogledamo tudi z vidika njihove prisotnosti v človekovih bivališčih, saj ločimo med sinantropnimi členonožci, ki so popolnoma prilagojeni na sobivanje s človekom (pajki, ki pletejo pajčevino, hrošči, ki živijo v preprogah in tkaninah), vrstami, ki si bivališče in hrano v človekovih bivališčih poiščejo občasno (mravlje, hrošči, pajki lovci), ter tistimi vrstami, ki v človekova bivališča zaidejo po pomoti (privabijo jih svetloba, vonjave itd.). Za urbane habitate je značilna večja biotska raznovrstnost, kot se običajno domneva. Pri mnogih vrstah lahko opazimo plastičnost vedenja, zlasti pri tistih, ki živijo v spreminjajočih se okoljih in se zato hitreje prilagodijo urbanim habitatom in življenju v njih.Nekatere sinantropne vrste pogosto uvrščamo med škodljivce (npr. stenice, vrste muh), čeprav se v naših bivališčih dejansko pojavlja le majhno število škodljivih vrst. Nobena vrsta pajkov ni človeku škodljiva, prej nasprotno, saj pajki ljudem pomagajo nadzirati škodljive vrste in so zato lahko koristni sostanovalci.”

Perovšek: “V tem projektu pajkove mreže na simbolni ravni predstavljajo tudi mrežo človekovega medsebojnega komuniciranja na vseh ravneh. Vendar ta mreža ni le dobrohotni pomočnik, temveč tudi opazovalec centrov moči in kontrole. Posameznik sodobnega sveta hote in nehote za seboj pušča vidne in nevidne odtise svojega obnašanja, hotenj in gibanja v realnem in virtualnem svetu. Sledi pridno beleži zlasti medmrežje. To mrežo tako lahko povezujemo tudi s popolnim kontroliranjem, ki ga skušajo korporacije in zatem še države vzpostaviti kot normalni element vsake družbene ureditve. Posameznik postane plen, ujet v lepljivo mrežo obljub, v kateri se niti kontrole zategnejo okoli njega tako kot pajkove niti okoli svoje žrtve. Svilena nit pokaže svojo bivalentno moč; spletena v tkanino lahko boža, ovita okoli plena zasužnji ali zaduši.”

Boštjan Perovšek je glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra s skupino SAETA, ustvarja pa tudi glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Dr. Roland Mühlethaler je strokovnjak na področju vibracijske komunikacije žuželk in pajkov (strokovna podpora, originalni zvočni material pajkov, instalacija pajkovih mrež, zvočni sprehod).

foto: Miha Godec

Zahvale:
Za pomoč pri snemanju v studiu Zavoda Cona se zahvaljujemo dr. Klemnu Čandku iz Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov, Nacionalnega inštituta za biologijo, Ljubljana. Za procesiranje GPS podatkov gibanja posameznih oseb (prostovoljno so predali podatke za sodelovanje pri projektu), se zahvaljujemo Laboratoriju za računalniški vid, Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani. Sledi GPS so bile s pomočjo globokih nevronskih mrež preslikane v zvočni format MIDI. S tem smo dosegli sonifikacijo gibanja izbranih oseb. Za najem prostora se zahvaljujemo Gledališču Ane Monro.

Snemanje zvokov je bilo omogočeno z uporabo snemalne tehnike Studia Tomas Saraceno, narejeni po meri mikrofoni piezo sensors (NGLMNN -Constantin Engelmann), ki so inspirirali zvočno kompozicijo. http://arachnophilia.net/

Kolofon:
Umetnik: Boštjan Perovšek
Znanstvenik: dr. Roland Mühlethaler
na razstavi prisotni pajkovki vrste: navadni križevec
Likovna zasnova inštalacije: Irena Pivka
Avtor videa in fotografij: Miha Godec
Kuriranje in organizacija: Irena Pivka, Brane Zorman
Prevod in lektura: Katja Kosi
Odnosi z javnostmi: Katarina Radaljac
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2020
Prostor: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost
Umetniško delo je nastalo v okviru projekta konS– platforme za sodobno raziskovalno umetnost